Preberi več >
ARNE HODALIČ: MED SVETOVI
Če bi Arneta Hodaliča vprašali, koliko držav je obiskal, obstaja velika verjetnost, da ne bi znal odgovoriti. Bolj kot številke ga zanimajo ljudje. Njihovi obrazi, pogledi, tišina, vsakdan, trenutki, ki trajajo le sekundo, a lahko povedo več kot dolg intervju.
V svetu, kjer lahko skoraj vsak s telefonom posname tehnično brezhibno fotografijo, Hodalič že desetletja dokazuje, da dobra fotografija nastane veliko prej, preden pritisnemo na sprožilec. Nastane takrat, ko si pripravljen poslušati, čakati in si pridobiti zaupanje človeka na drugi strani objektiva.
Od biologa do svetovno priznanega fotografa
Njegova pot ni bila načrtovana. Po izobrazbi je biolog, delal je kot skiper in potapljač, šele nato je odkril fotografijo. Prav potovanja so ga naučila, da največje zgodbe pogosto čakajo tam, kamor večina ljudi nikoli ne zaide. Indija, Papua Nova Gvineja, Jemen, Sudan, Himalaja, podvodna arheološka najdišča, odmaknjene jame in pozabljene vasi niso bile zanj eksotične destinacije, ampak kraji srečanj.
Fotografije, ki pripovedujejo zgodbe ljudi
Sodeloval je z največjimi svetovnimi revijami, med njimi National Geographic, Time, Life, GEO in Paris Match, vendar ga mednarodni uspeh ni spremenil. Še danes pravi, da ga bolj kot popolna kompozicija zanima zgodba. Fotografija brez zgodbe je zanj le lepa slika. Morda prav zato njegove fotografije tako dolgo ostanejo v spominu. Na njih skoraj nikoli ni spektakla zaradi spektakla samega. Tudi kadar fotografira vojno, revščino ali naravne sile, ničemur ne jemlje dostojanstva. Njegovi portreti niso posnetki ljudi z drugega konca sveta, ampak srečanja z njimi.
Velik del njegovega dela je povezan z raziskovanjem. Potapljanje ga je vodilo do podvodnih razbitin in arheoloških najdišč, ljubezen do jam pa v podzemni svet, kjer svetloba postane najdragocenejše orodje fotografa. Drugič ga je pot vodila med ljudstva, ki še vedno živijo po stoletja starih običajih. V vsakem okolju je iskal isto stvar – tisto nevidno nit, ki povezuje ljudi ne glede na kulturo, vero ali celino.
Zanj fotografija ni lov na popoln kader, temveč iskanje trenutka, ki razkrije človeka. Zato njegove fotografije niso le vizualno impresivne, ampak predvsem iskrene. Govorijo o radovednosti. O potrpežljivosti. O tem, da moraš biti pripravljen čakati ure ali celo dneve za en sam pravi trenutek. Prav zaradi tega njegove fotografije delujejo brezčasno – niso nastale zato, da bi bile všečne, ampak da bi nekaj povedale.
Razstava Med svetovi na Ljubljanskem gradu
Po desetletjih ustvarjanja je del Hodaličevega izjemnega opusa do 30. avgusta na ogled na razstavi Med svetovi v Palaciju in Stanovski dvorani na Ljubljanskem gradu. Naslov razstave ni naključen – odlično povzema njegovo življenjsko in ustvarjalno pot. Kot fotograf je ves čas prehajal med različnimi svetovi: med morjem in kopnim, med vojno in mirom, med divjino in civilizacijo, predvsem pa med ljudmi in njihovimi zgodbami. Njegove fotografije razkrivajo, da so si ljudje po vsem svetu kljub različnim kulturam in načinom življenja veliko bolj podobni, kot se zdi na prvi pogled. Med svetovi zato ni le pregled vrhunskih fotografij, temveč tudi vpogled v življenje človeka, ki je z neizmerno radovednostjo in spoštovanjem raziskoval svet. Obiskovalcem ponuja priložnost, da skozi njegov objektiv doživijo kraje, ljudi in trenutke, ki so zaznamovali več kot tri desetletja njegovega ustvarjanja.
Pogovor z Arnetom Hodaličem lahko poslušate na podkastu GRADimo zgodbe.
